»Spomnim se dveh stvari, dveh carinikov konkretno. Eden je bil zelo strog, in kot otrok sem bil vpisan v prepustnico od mame. Ko sva se odpravljala v Italijo, sem to prepustnico doma počečkal, in ko je to carinik pregledal, je znorel. To je bilo 'zijanje', danes pač nihče ne ravna več tako s tabo, tudi na meji ne, karkoli narediš. Drugi carinik ni maral moje skupine prijateljev. Vedno nas je zavrnil, karkoli smo nosili čez mejo. Vedno je bila borba z njim.«
»Spomnim se tudi neizmernega občutka olajšanja, da nam čez mejo, v sosednjo Gorico, v sosednjo Italijo ni bilo več treba s prepustnicami.«
»Vedno sem na meji med poslušalcem in 'mojstrom', to pa je vsekakor najtežja izbrana pot.«
»Vedno sem sanjal o tem, da bom oskarje vodil natanko štirikrat.«
»Kako naj ignoriram to kulturo, s katero sem zrasla? Vedno je tam, v meni.«
»Ko sem prišel na slovensko mejo, torej na izstopno mejo s Hrvaško, sem slovenskemu policistu pokazal to, kar je treba pokazati: zemljiškoknjižni izpisek, izjavo, ki je zapovedana za to, da lahko prehajam občinske meje, in nič drugega. To je treba kazati slovenskemu policistu.«
»Vedno sem igral košarko, sledil določenemu urniku, zdaj pa tega ni več. Najti moram nove izziv.«
»Do tega trenutka jaz nisem obveščen, da bi bilo karkoli s tem postopkom narobe.«
»Vedno sem ta, kdor nisem, in nisem vedno ta, kdor sem.«
»Vlada v tem trenutku ne razmišlja o tem, da bi uvedla mejni nadzor na meji s Hrvaško, vendar pa schengenski zakonik to omogoča.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju